20.12.08
Po neverjetno dolgem deževju z Ireno kar koprniva po soncu! In ker si prijatelj Borut ne more utrgati celotnega dneva za hribe (meni pa hitenje domov v takšnih primerih ni všeč), odrineva sama. Jutranja kavica obema diši, tokrat se ob 5.30 ustaviva na črpalki na Kamniški obvoznici.
Nato smer- Črnivec. No, že prej v dobri veri da bo cesta neproblematična, zavijeva proti prelazu Volovljek. In je bila. Skorajda suha namreč, tudi med spustom v Podvolovljek. V Robanovem Kotu parkirava pred domačijo Roban. Khm. S seboj sem pripeljal turne smuči, tu pa povsem kopno! A k sreči sem doma tik pred odhodom za vsak primer v prtljažnik postavil še gojzarje. In slednji so romali na radožive noge. Po kopni cesti jo mahneva v breg proti Knezu.
Ožarjena Krofička ...
Med lagodno hojo, ko Ojst'rco oblivajo prvi jutranji žarki, so naju kar nekaj časa le strmeča usta ...
Ojstrica v jutranji kopeli ...
Takisto prekrasno žareč se je pokazal debelo zafrajhan greben preljube Krofičke. Na žalost je sončku sapa kaj hitro pošla (čez ves nadaljnji dan se je uspešno prekrival s tenčico oblakov).
Pri domačiji Vršnik prične snežna odeja opazno naraščati, pod Knezom pa hodiva že po idilični bob stezi. Pred hišo se majhna punčka ravno pripravlja na spust po cesti s smučmi. Ooooop-hop, na nos! A ji ni hudega. Z njeno mamico spregovoriva nekaj prijaznih besed, nato pa na nespluženo cesto, v lovljenje markacij.
Zapis na Knezovem hlevu ...
Ja, prečne markirane poti proti Strelovcu še nisem prehodil. Danes pa sem se skoraj naivno na blef odločil, da nama bo uspelo najti do vrha (zapovrh doma pozabil zemljevid).
Seveda sva pravo smer že v kali sfalila. Moje pričakovanje, da bo vsaj ena markacija na ključnem razpotju (tudi) v globokem snegu razvidna (na deblu), se je izjalovilo. Kje vse sva blodila ter globoko gazila po deviško prekritih gozdnih vlakah ... Med drugim sva stopila na sam greben, pod končnega strmega Lucijana, ki ga poznam. Kakorkoli, na koncu sva scagala. Med povratkom proti Knezu je iz smeri Raduhe prineslo nekaj snežink. Na domačiji sva znova prestregla ta mlado. In mamico tudi. Pa sem ji sam kar hitro navrgel, da proti Strelovcu pa nisva našla! Se je le iskro nasmehnila in dejala: "Saj markirano je. In to dobro. Po tleh!"
Se smejčka, s krplji ...
V turistični kmetiji Govc v Kotu sem si hotel malo polizati ranjeno, izurjeno čast ter naročil pivo. A sem prepozno porajtal, da mi je prinesla brezalkoholno ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar