Prikaz objav z oznako Gore kopne ture. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Gore kopne ture. Pokaži vse objave

torek, 12. november 2019

Zadnji jesensko prekrasen dan pred tremi tedni smo družinsko preživeli na Slemenovi špici nad Vršičem. Macesni so se sicer pozlate že dokaj otresli, a vseeno ...
Zavoljo nepopisne gneče smo se proti Vratcem vračali prek meli pod severnim ostenjem Mojstrovk, kjer sem pri vstopu v Hanzovo na Malo Mojstrovko nepričakovano prišel na dodaten račun. Moja mi je ob videnem nebrzdanem telescu dejala le, "Ja, kar pojdi, se dobimo pri Erjavčevi" ...
Ker nisem hotel biti v breme smo se pri koči istočasno zlili v eno.
Sanjski dan!

Pozlata ...

Z Vratc proti Mojstrovki ...

Ozaljšan Kristal ...

V liniji ...

Dobesedno počitek za bogove ...

...

Razglednica ...

Grča ...

Slepeče ...

Hanzova ...

Vdih ...
 




petek, 2. junij 2017

Velika (Koroška) Baba. V kombinaciji z biciklom ...



Kraljestvo Matkove kope ...

Začetek grebena ...

Mogočna Kočna v sivini ...

Mrzla gora s Planjavo v mračnem ozadju ...

Tri Rinke in Skuta z vrha Babe ...

... in z Dolgim hrbtom ...

Res prekrasen greben ...

Malce se je vendar treba prijeti ...

Za slovo divjina Matkove kope z avstrijske strani ...

ponedeljek, 5. december 2016

Stožec, 2.12.2016 ...




Takole nekako ...

Košuta ...

Z Bašeljskega prevala v brezpotje ...

Tamkajle čez gre star lovski prehod ...

Prvi zahteven skok v grapi ...

Saj od spodaj ne izgleda težko, a previdnost ...

Najtežje je za mano ...

Drugi skokec ...

Nad drugim skokom ...

Poljubno naprej ...

Ah ja ...

Takšne in drugačne ...

Po žlebu in  ...

... v popestritev ...

Visoko, v slabi kondiciji ...

Domače ...

Naravnost, kakopak ...

Lepa za telefon ...

Z razgledom ...

Pa še s Kočno ...

Enkrat se živi ...

Kramar'ca kopna kot poper ...

Vrh s poznanim ...

nedelja, 15. december 2013

Cjanovca čez Zaplato; nad megleni pokrov ...

Po petkovem slabem počutju (vročina, vneto grlo) sem se danes sklenil malo razmigati. Popoldne sem jo mahnil proti osamljeni Cjanovci (1820m) in se kar s težavo privlekel do vrha. Presenečen sem na strmih travah pozdravil čredo ovac, ki se ni kaj prida zmenila zame. Med sestopom smo skupaj pričakali sončni zahod. Klopica na vrhu Cjanovce je pravi biser za v gore zaljubljeno dušo! Nedvomno drži, da za polnjenje baterij, ki te nosijo čez neprijetne ovire v delovnem tednu ni treba visoko, niti vedno zahtevno. Globoka umirjenost in sprava s seboj ... očitno se zrelim. :-)

Beckov (kot pravi Lucija) pa nisem pričakoval ...

Prejšnji vikend na Grintovcu, poleti na Kočni ...

Spodaj bolj zimsko kot tule ...

Celi ocean ...

Počitek in pol!

Ko ravno mislim oditi ...

Grintovec z ljubico ...

Pričakal sem ga sredi Zaplate ob tropu ovac ...