Ločitev.
Porušeni temelj, na katerega te nič ne pripravi. Vse skupaj se odvije na hitro. Omotičen dojemam kot sanje. Po selitvi na začasen naslov mrzlično iščem rešitev (streho nad glavo). K sreči mi naposled uspe. Dogodki se (z)vrstijo s svetlobno hitrostjo. Stres preplavlja (n)oči. Z bivšo gospo se o vsem sporazumeva mirno. Kaj bi zapenjal, življenje beži. Obdan s časovnim prehodom, ki bo, kot pravijo, zacelil vse rane, zaupam občutku. Otroka delujeta brez vidnih posledic. Moj novi dom se jima prikupi. Žal kot občasen ...
Smisel življenja?
Nedvomno vprašanje, ki se človeku pogosto poraja ob življenjskih prelomnicah. Potrt bi ga zlahka zlorabil za lastno pogubo. Ne rečem. Pride trenutek, ko te spodnese. A k sreči sem človek, ki zna živeti s seboj. Se veseliti preprostih trenutkov, se iskreno zliti z naravo ... Vsakič ob jasnem večernem sprehodu me (z)gane skrivnost brezmejnega nebesnega svoda. Je smisel v preprostem (so)bivanju do bridkega konca?
Morda. Razne nirvane me več ne ganejo. Nekdo je hudomušno zapisal, - Jej, pij in kavsaj, za večnost se ne ravsaj! Življenje je tako čudovito barvito, da zlahka pozabimo na lepe osnove ...
Je čas za delo pri hiši in čas je za šport. Čas za crkljanje otrok, razglabljanje o Biti. Čas za kuho in pranje in sanje, ki poljubljajo dvom o edini resničnosti. Bo čas za ljubezen ...
Pri srcu mi je izrek;
Growing old is inevitable, growing up is optional ...
Srečno!
Ni komentarjev:
Objavite komentar