torek, 11. september 2012

Pihavec; iz Luknje v Luknjo (tokrat) ni šlo ...


Ožarjen pogled z Luknje proti zgornjemu robu Pihavca ...

Že pred prvimi jeklenicami jo mahnem po svoje ...

Plemenice, plamenice ...

Kakorkoli, ko zažare ...

Kozlički v idili ...

Na nasprotnem bregu Kanjavec ...

Pogled nazaj proti Luknji ...

...ter navzgor. Kar precej sem švigal sem in tja, raziskoval ...

Pristopim na južni rob, ki mi je že znan (od tamle doli sva se povzpela z drago) ...

Še malo do vrha Pihavca ...

Prav fino bi mi prišla kakšna dobra fotografija Pihavca z Ozebnika ...

Kristalno nebo, kristali pod nebom (najvišja Škrlatica) ...

Greben proti Gamsovcu (zadaj Stenar) ...

Cmir, Begunjski vrh, zadaj Rjavina ...

Planja in Razor nad kočo na Kriških podih ...

O, Trenta ...

Le kam (do kam) gre lovska stezica ...

Nevarno nagruščena lovska pot okoli Pihavca ...

Goličica. Prva gostiteljica opojno nemirnega sna pod zvezdami ...

Bavški Grintavec, Srebrnjak ter Trentski Pelc. Naj spomin oživi ...

Omamno speljani prehodi ...

... po krušljivih gredinah v začetku poti okoli Pihavca ...

Mejduš, kje sem! ...

Tule se odločim za umik. Že dolgo ne obžagane vejice, časovna stiska ...

Med povratkom sem dokončno prevzet nad lepoto zečetne stezice (spodaj Trenta) ...

Pa še enkrat proti grebenu Goličica - Kanceljni - Planja ...

Srce le poje ...

K sreči v žlebu mezi. Po povratku s stezice (vidna v robeh) namočil noge in dotočil zaloge ...

Mulatjera ...

Pihavec in Šplevta ...

Spomin na zimski Stenar (z drago do pasu v snegu) ...

Globok dekolte vedno vznemiri ...

Res je, Stena ...

Oho, Slovenska ...

Pot čez Prag ...

Cmir. Domnevam, da s te strani ni šodrovskega pristopa ...

Takole sem tokrat hlačal po Pihavcu (no, za nameček še marsikje, za dušo ...

Ni komentarjev:

Objavite komentar