Stane: Plezališče Preddvor; v domači vertikali ...

Za menoj je naporen delovni teden. Zadnje tri dni sem se namreč v službo vozil s kolesom, kar me je dodatno izčrpalo. Ob 4.45 zjutraj od doma, s kapuco in čelko na glavi, ves trd, zaležan ... No ja, ne bom jamral, a precej bolj prijetno se je usesti v avto. K sreči mi je šlo vreme na roko (ne premrzlo, brez padavin). Vseeno je bila vsaka vožnja doživetje zase. Prvo jutro sem se že pri prvem spustu iz Mač, kjer hitrost preseže 50km/h, skoraj zaletel v srno med prečenjem ceste! Naslednje jutro je šlo znova na tesno, saj mi je pred kolo kot strela z jasnega skočil maček ... Popoldanski povratki spet avantura. Užitek v prijetni vročini, a bolečih nog ter povsem premočenega žvotca! Skupaj se je nabralo za 155km obratov v povprečni hitrosti 30km/h. Lep dosežek za priletnega mladeniča.

Sobotno jutro izkoristim za počitek. Dopoldne se imam vseeno v planu povzpeti v pobočje Stožca, kjer me mika 'prvenstvena' na oko po sredinskem pobočju, a mi nepričakovano zazvoni telefon. Lado me z družinico in prijateljem vabi v plezališče Preddvor. Seveda se vabilu odzovem.
Povabim jih na kavico, potem pa se odpravimo proti plezališču, ki je od našega doma oddaljeno le dobrih 20 minut hoda. Družbico dopolnjujeta moja draga in mala Lucija.
Ves zarjavel ta dan vse smeri lezem na top rope (varovan od zgoraj). Moj soplezalec Aljaž je mladenič vitke plezalne postave, ki mu šestice ne predstavljajo omembe vrednega problema. In tako sem šestico naposled okusil tudi sam, čeprav kot drugi na vrvi. Z Aljažem sva zlezla tudi dve smeri, ki ju doslej še nisem poznal. Škoda za dež, ki nas je pregnal v zagonu navdiha ...

P.s. Med današnjim sprehodom do plezališča sem naredil nekaj fotografij. Klavrno vreme z močno ohladitvijo je nedeljo spremenilo v čas za lenarjenje. Popoldne sem se tako poigral z vrisi smeri, ki pa so le bežni približek za okvirno predstavo.