Na prvi dan novega leta se z Bogdano in Ladom zmenimo za naskok na lepo grapico v pogorju Begunjščice. Vsi trije tovrstne vzpone že hudo pogrešamo (sam denimo, lani na čevlje sploh nisem nataknil derez, ne v roke prijel za cepin ...), zato smo komaj čakali, da pridemo na izhodišče. Z Ljubelja smo jo v konkretnem mrazu mahnili proti Zelenici in približno sredi poti zavili v smer Šentanskega plazu. Pod njim smo si nadeli opremo ter po prekrasnem trdem snegu pričeli z vzponom proti grapi. Slednje podoba nas pri vstopu ni presenetila. Prijatelja sta pričakovala kopen vstopni skok, zato smo si že pod Šentancem nadeli plezalne pasove. Priznam, da mi tistih nekaj metrov sprva ni izgledalo nič kaj posebnega, a ko sem zadevo potipal od blizu ... no ja, z varovanjem se človek počuti precej bolje. Nad skokom nas je grapa sprejela med svoje (ojej, kako nezemsko odlične razmere)! Poezija poplezavanja derez in cepinov, vse do s soncem obsijanega roba! Ko sem na vrhu sedel k počitku (utrujen kakopak sploh nisem bil), sem znova začutil Življenje - na tisti prav poseben način. :-)