26.04.09
Na sobotni večer mi zazvoni telefon. Lado naju z Ireno vabi v plezališče Črni Kal na Primorskem. Kako naj se upreva, ko med vrsticami boža, "Splezaš po z drevesi prikriti steni, zgoraj pa (za)ukaš med pogledom na morje!"
Komaj pa mu z veseljem potrdim udeležbo, že se zgrudim nazaj v posteljo ... Celo prekrasno soboto sem se namreč 'prevaljal' v njej, s preklemansko žlehtnim virusom v sebi! Med stalnim obiskovanjem straniščne školjke, kjer sem bil vseskozi v dilemi, naj nanjo prej pritisnem usta al' rit, mi je zlodej dodobra odplaknil moči. A srčni misli so v prebujajočih jutranjih urah na mirno nedeljo, k sreči kaj hitro ponovno zrasla krila ...
Ko sem v plezališču potipal kompaktno stenco, sem bil v hipu kot prerojen. :-)
Preplezali smo štiri ne ravno posebno težavne, a lepe smeri v sektorju B, od 4a do 5b. Sem se pa sam med drugim v začetni štirici, prvič nasploh preizkusil tudi v vlogi 'vodje naveze'. Huh.
Plezali smo: Lado, Bogdana, Sara, Irena ter moja malenkost.
Ni komentarjev:
Objavite komentar