Stane: Prva prvenstvena; v ostenju nad domačo vasjo ...

Zadeva mi že dolgo ni dala miru, pa sem jo šel končno pogledat. Sicer drži, da sem že pred časom našel prehod v bližini sedanje smeri, a je bil tisti precej lažji, šlo je brez vrvi ...
O čem sploh govorim? Tole ostenje v neposredni bližini doma je dejansko bolj pokonc postavljen šoder kot pa kakšna stenca. Dobesedno! Ko sem se včeraj prvič spustil z vrha po štriku, sem bil primoran sprožiti nekaj bolj ali manj velikih skal, ki bi mi sicer po spustu zlahka priletele na bučo ...
Spodaj sem si odpel reverso in na vrv nadel shunt (luštna pripravica za varovanje pri abzajlu in samovarovanje pri plezanju - tudi za dvojno vrv -, ki več kot uspešno nadomešča Prusika), nato sem obul tiste šmentane premajhne plezalnike in zaplezal. No, vsaj namen je bil tak. Pa ni šlo ravno po planu. Že v prvih prijemih mi je vse ostalo v rokah, živa podrtija! Zato sem poizkusil po lažji varianti malček bolj desno. Tamkaj je šlo. Po izpostavljeni prečki sem se prikobacal v sredinski del, nad katerim me je čakala navpičnica. Tam sem si pomagal z drevesom, saj drugače ni šlo. Enostavno hudo prenevarno, močno krušljivo ...
Na vrhu sem se res počutil izbranca, saj v tako naloženi šoder rinejo le bagri. :-)
Škoda. Če bi bila zadeva kompaktna bi tjakaj zagotovo pogosto zašel.