Stane: Storžič; po zahodnem žlebu ...

31.12.08

Zadnji dan tega leta z drago obiščeva Storžič. Odločiva se za pristop po zahodnem žlebu. Za izhodišče izbereva vasico Povlje, odkoder na to prekrasno goro še nisem pristopil. Pot je do Krničarjeve koče pri dnu žleba odlično markirana (tudi za zimski vzpon), a na žalost prav nič razgledna, ker šele v bližini bajte izskoči iz gozda na plan. Tam se po plazovini pričneva dvigovati v vedno strmejši žleb. Le ta se kmalu kar precej razširi. Smer drživa vseskozi naravnost navzgor, ko pa se na desni pokaže lep stranski izstop, mu z veseljem podava roko. No, orientacija je v tem primeru sila preprosta, saj le odslediva turnim zavojem ...

Za velikansko opastjo se znajdeva na izrazitem robu nad žlebom. Nadaljnji vzpon do temena poteka po trdem snegu čez vršno pobočje, kjer si zavoljo prepadnega izteka zdrsa enostavno ne smeš privoščiti. Ker se mi za teh nekaj metrov ne ljubi nataknit derez, za vsak primer v roko stisnem cepin. So pa za silo stopinje predhodnikov še vidne ...

Pri križu na vrhu naju pričaka zoprn veter. Trojica, ki sva jo opazovala med vzponom z Bašeljskega prevala, je takisto hitro pri naju. Malo se pogučamo o razmerah, potem pa skoraj družno sestopimo vsak v svojo smer. Seveda sva se poprej še dobro razgledala, v kristalni modrini je bilo pač kaj za videti ...

Po smuških zavojih opazim, da se je neki junak skorajžil celo za spust v Peto Žrelo, iz Kramarice takisto privrejo sledi ...

Sestopiva po isti smeri, kjer pa znova tožim za smučmi ...

Naj bo zdravo in srečno 2009!